Izberem sobo v svojih mislih.

Dvorana spomina ji rečem včasih.

Potopim se vanjo in prestopim prag.

Vidim sebe.

Spomini po koščkih - kot razvaline obrasle z bršljanom -

kažejo slike.

Prvi korak, prvi spomin, prvi drobec.

Kot film, ki vedno znova ga vrtim.

Spomini so kače, zvite okoli bosih stopal,

a lepi metulji krožijo okoli glave - lepi spomini iz dežele sanj.

V ruševinah spomina sedim, v templju preteklosti,

v roki diamantni nož, ki reže okus krvi in mi ga tlači v usta.

Ostajajo metulji.

Med ruševinami v prahu odtis bosonoge deklice.

Odhaja kot mlada ženska,

brez strahu, brez ovir, s pletilko v roki sukat nove spomine in trgat bršljan.

 

Avtorica: Ema April

Mentorica: Zdenka Rudolf

Šola: Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna

Število prejetih glasov: 49. Obrazložitev.