Sredi mrzle noči

me mati je zbudila.

Dejala, da odhajamo

in se v temo izgubila.

 

Zakaj?

Vprašanje se poraja.

Ničesar ne razumem,

kaj tu se sploh dogaja?

 

Takrat so mi povedali,

čemu vendar odšli smo,

domek, domovino zapustili,

varni nismo več bili.

 

Nočejo mi dati jesti,

a moj želodec glasno kruli.

Hodimo pa že ves dan,

tako močno me čevelj žuli.

 

Ko starši ležejo k počitku,

z ostalimi otroki se igram.

Lačni, tudi žejni smo,

a takšen zdaj je naš vsakdan.

 

Ponoči vidim sence,

nekje še ogenj tli.

V daljavi jok zaslišim,

le kdo tako ihti?

 

Vsi mi govorijo,

še vse bo dobro, sine.

Medvedka k sebi stisni,

naj pot ti hitro mine.

 

Ostali smo brez vsega,

vse novo je pred nami.

Nihče nas ne pogleda,

mar smo si krivi sami?

 

Avtorica: Karolina Mrak

Mentorica: Nives Križnar, prof.

Šola: Gimnazija Franceta Prešerna Kranj

Število prejetih glasov: 352. Obrazložitev.