Zavestno zaveden v daljnih nočeh

Trnje in bes mi trgajo smeh

Postavna gostota tam se pojavi

Ne želi si drugega kot da omami

 

Zavesa neskončna čez zoro pade

In trga in peče in prinese vprašanje

Kot dež ki priteče in poruši vse slave

Nam zidi srebrni mešajo glave?

 

Prepričanja deležna svete narave

Nosijo kot ptice umazane rane

Zapečatene končno so v oko

Ovčjih kožuhov obdano zlato

 

V tišini samotni zdaj zmoti me David

Nebitje med nami vseeno pozdravi

In postavi nam barve čez zavese prodane

In skuša zaseči nam še naše organe

 

Pika za piko iz nebes pade

In kmalu svet črn postane

V mukah prepoznavna prava je pot

In ni ga prepričanja da dober je bog

 

Ker temna lepota zavezna je mama

Čez vse poti spremlja nas sama

Še dobro da nam bila je dana ta zanka

Saj brez teme svetlobe nam manjka

 

Avtor: Patrik Lipej

Šola: Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran

Število prejetih glasov: 115. Obrazložitev.