Vsak začetek pomeni nov konec

In ko mislil sem, da imam sreče poln lonec,

So mi še trenutek isti

V glavo stopile temne misli.

 

O vsemogočni! Blagoslovi mrtve.

Tiste, ki uničenega srca so žrtve.

Ker če gredo nazaj v pekel, bolečine pridejo nazaj,

Zato vsemogočni sprejmi jih v svoj raj.

 

Telo moje je prekril večen mrak,

Mojo dušo si je vzel vrag.

Njena tišina kot bodalo postaja,

Ki globoko v mojem srcu ostaja.

 

Iz te rane kaplja poezija nesrečna

In spremlja jo bolečina večna.

A na tem svetu ni zdravila za moje bolečine.

Je kot brazgotina, ki nikoli ne izgine.

 

Ampak po temni noči je prišel svetlejši dan,

Meni je bolje, ker daleč od mene si stran.

Prikazala se luč je in okoli mene hodi nežen zven,

Na koncu se jaz počutim kot prerojen.

 

Hvala, ker v meni si zbudila poeta,

Ki v sanjah je odšel s tega sveta.

Zdaj vem, da ljudje si zaslužijo nove priložnosti,

 

Ker vsak nov dan prinese nove možnosti.

 

Avtor: Benjamin Tabakovič

Šola: Šolski center Ljubljana, Srednja strojna in kemijska šola

Število prejetih glasov: 117. Obrazložitev.