Z veseljem bi spregovorila, pa ne morem.
Oh, če bi lahko! Pa ne zmorem.
Vse besede zoper tebe bi na dan prišle,
vse laži in vse resnice svojo pot bi našle.

Z verigo priklenjena
niti besede naj ne spregovorim.
Rekli so, naj molčim,
da je tako zame bolje.
A če bi že takrat resnico poznala,
bi se vseeno to igro igrala?

Niti besede več, preveč že govorim.
Preveč mislim in vplivam na ljudi.
Tišina, so rekli.
Niti besede naj ne spregovorim!

V tem svetu ne slišijo, kar povem.
Kar mislim, ne vedo.
Kar počnem, ne vidijo.
Kar delam, nočejo.
Vse, kar sem in kar imam, je za njih ničvredno.
Kaj mi torej še ostane, ko pa ničesar nimam?

Avtorica: Karin Likar
Šola: Gimnazija Nova Gorica

Število glasov: 40