Danes je zima, včeraj pomlad.
Jutri je sonce, danes pa mraz.
Jakna, pulover šal ali plašč

Vseeno, topi se tako sneg,
kot moj obraz.
Hkrati sonce sije
in se dež ulije.
Ne vem, če je čas za čaj
ali v hribe.

Vsem nam je znano, da ni več vremena,
takšnega kot bilo je zadnja desetletja.
Vsi vemo in gremo naprej,
zemlja umira, zdaj in je prej.

Mi nismo krivi.
Nam je hudo.
Ni nalašč, da temu nismo kos.

Težko je pod oblaki,
ko blagor odide z žarki.
Ne za denar ali slavo, za srečo,
hitro skoči se v reko,
voda potuje preko vsake ovire,
ta misel naj te prime, nad motnim odsevom.
Nič ne boli  kot senca drugih luči.

Mi nismo krivi.
Nam je hudo.
Ni nam nalašč lepše drugod.

Vse je grdo,
ampak volit ne grem,
tako nima smisla,
ko misliti ne vem,
Isto ostane,
težave so še
vedno enake.
Spremembe ne bo,
mogoče pa bodo …
Upanje je.
Ideje so padle,
dejanja pa ne.

Mi nismo krivi.
Nam je hudo.
Ni nam nalašč lepše drugod.

Malo je mesto,
vsi zame vedo,
nihče se ne skrije.

Kaj je anonimnost?
Mlajši ne vedo,
jaz pa še vem.
Ko kamere bile so brez nalepk.
Lokacija se vklopi.
Jaz sploh ne vem.
Kdo lahko hodi po mojih poteh?

Mi nismo krivi.
Nam je hudo.
Sploh se ne ve, če je up še drugod.

Saj ni problema, vse bo ok.
Imamo še vodo
in sladkor in sol.
Lačni še nismo.
Jeze ne bo.
Vse bo še mirno,
dokler ne bo pok.

Mi smo majhni.
Ne vejo za nas.
Vsi smo še varni,
je žica, je mraz.
Kdo je temnejši -
ljudje ali mrak,
ki biva nam v srcu.
Nihče ni samo slab.

Mi nismo krivi.
Nam je hudo.
Sploh se ne ve, če je up še drugod.

Le v spancu sanjam,
ko je jutro več ne.
Več ne letim.
Zamislimo se, kot drugi se ne.
Takim je lažje,
Hvala bogu.
Meni je tudi lažje v snu.

Jutri bo boljše,
to se ve brez kart in krogle.
Zadosti knjig in takoj je večje obzorje.

Leto je mimo,
lučke gorijo,
za novo leto se lahko samo veselimo.
Za en dan svet pomena nima.
Končno, težko je, ko te briga.


Avtorica: Karolina Borovšak
Šola: Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci
Mentorica: Mateja Rožanc Zemljič, prof. slovenščine

Število glasov: 31