Živel je v miru, a usoda je kruta.
Punca sedi na vrh skale sesuta,
joka in joka in solze si briše,
v oblaku si njega, ubitega, riše.

Življenje je voda in zdaj je vodnjak,
v njem ni kovancev,  le polno napak
in roke vanj mečejo upe zgubljene
in želje, že davno v kri potopljene.

Dekle je vanj vrglo ljubezen do njega
brez misli, da ostala bo čisto brez vsega,
brez slutnje, da voda bo srečo požrla,
ni vedela - lastno srce bo potrla.

Tam v megli je stala, zaupala temi,
pajčevje v vodnjaku bile so objemi
za njega, ki padel je skozi črnino ...
V sekundi izgublja ljubezen edino.

Nesrečno dekle, le kaj si storilo?
...
...
Ob polnoči svojega fanta je ubilo.


Avtorica: Laura Papler Slana
Šola: Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica
Mentorica: Lidija Brezavšček

Število glasov: 95