Večer je.
Ležiš poleg mojega golega telesa
in iz ust se ti izlivajo
vonjave strupenega vina.

Srečen si.
Plesal si s črnimi pticami,
ki so šepetale ljubeče besede,
sladke besede v tvoje naivno uho.
Ležiš poleg mene,
me poljubljaš
in jaz ti oprostim.
Zaspiš.
Ampak jaz ne morem spati.
Poslušam tvoje srce,
kako poje, kot da je večno.

Sanjaš.
Pod vekami se ti premikajo oči
in tvoje sanje zapolnijo sobo
z nežnimi frekvencami.

Zebe me.
Odeja je prekratka
za oba.

Jutro.
Tvoj obraz v temni svetlobi.
Tvoje rjavo-zelene oči me pobožajo,
mi napolnijo srce s toploto.
Zbudiš se.
Tiho in hitro odideš.
Jaz te čakam,
čakam v neskončnost.
Ti pa letiš s črnimi pticami.

Pekoče solze se mi nabirajo v očeh,
dokler se ne ustaviš ob meni,
me poljubiš
in ti spet oprostim.


Avtorica: Tjuša Sims
Šola: Gimnazija Lava
Mentorica: dr. Breda Marušič

Število glasov: 309