Umazan prtiček so položili name,
vanj so me v zibki ovili.
V njem sem rasla, zrasla
in prtiček je postal pretesen.

Pa so me ovili v prt,
poln praznih besed in nevidnih obljub.
V njem sem se skoraj zadušila.
Tudi prt je postal pretesen.

Zdaj me hočejo oviti v odejo,
da skoznjo ne bi ušel nikakršen glas.
Mečem jo s hrbta, a se mi upira.
»Poglej jo, neumnico, ki si vrata zapira!«

Oni sploh ne vedo, oni sploh ne razumejo!

Jaz ne potrebujem prtička in ne prta,
tudi odeja mi je odveč.
Saj že odkar so me v zibko položili,
pokrita sem z angelskimi krili.


Avtorica: Tinkara Koračin
Šola: Zavod sv. Frančiška Saleškega, Gimnazija Želimlje
Mentorica: Jana Poljšak

Število glasov: 54