Se spomniš noči, ko sva se spoznala,
ko je luna igriva na nebu sijala?
S peresom v roki ob vodnjaku sem stal,
naveličan ljudi sem se s pesmico igral.

Nato prišla si ti, iščoč samoten kraj,
ker utrudil te je tale nagajivi maj.
Srce mi je v prsih vztrepetalo,
od veselja se je tiho nasmejalo.

Ti obstala si, jaz te gledal sem,
razmišljal pri sebi, kaj reči ti smem.
Iz naju naenkrat je iskra skočila,
na prvi pogled sva se zaljubila.

Opolnoči zvezde sva štela,
gledajoč utrinke, glave skupaj imela,
ustaviti čas sva si želela,
saj ljubezen drug drugega je grela.

Nisem bil več naveličan ljudi,
ti ne več nekdo, ki samote želi.
In ko naju čas bo s tega sveta pregnal,
duh ljubezni bo za vedno pri vodnjaku ostal.


Avtor: Jure Bratina
Šola: Šolski center Nova Gorica, Biotehniška šola

Število glasov: 50