O čem vendar naj govorim,
ko pa je bilo vse že povedano?

Ko je bil njegov nasmeh že tisočkrat najlepši
in njene oči tisočkrat najsvetlejše.
Ko je bilo že toliko strtih in toliko navdihnjenih,
ko je luna že tisočkrat vstala
in sonce tisočkrat zašlo;

o čem vendar naj jaz pišem,
ko je bilo že to,
da ni o ničemer več pisati,
napisano že tisočkrat
že pred tisoč leti?

Vidiš, tu pokažeš ti obraz iz sence
in mi pomežikneš.
Ker zate,
kot že za tisoče pred tabo in tisoče po tebi,
so napisane vse pesmi
znova.


Avtorica: Neja Jeraj Sedej
Šola: Gimnazija Kranj
Mentorica: Bernarda Lenaršič

Število glasov: 160