Voda joče
tihe solze, prav čez drn in strn trpijo,
hladne bolečine vroče
njih odmevi grom kričijo.
Čaka suša,
da nastopi, da pobriše mokre struge,
pa jo solz nevihta skuša
odvrniti od usluge ...
Se pripravlja
hudournik, da prevzame spet kraljestvo,
in najavlja, da spet čustva
bodo njegovo občestvo.
Udari strela,
noč zabliska, nebo upogne groma sila,
zvezda pade, iz pepela
je mesečina dan razbila.
Voda plava
v svoji moči kakor ptica v svojem letu,
modre žalosti zastava
začne vihrati v sonetu;
smer vetra moč
ji bo kazala, preskóčiti vsak zlomljen tir,
na pravi poti je, vedoč,
dosegla končno bo svoj mir.


Avtorica: Pia Krampl
Šola: Prva gimnazija Maribor

Število glasov: 45