Padam.
Padam v globino, ki je temna.
Ni luči, ni zvoka, le misel me žene naprej.
Kaj bi bilo, če bi posijala luč?

Bi videla barve in jasne oblike,
čutila toploto, ki nikoli ne mine?
Zahtevam preveč, ker hočem se najti?
Najti ljubezen in navzven posijati.

Pomagaj mi - ponoči,
ko je najbolj hudo,
ko tema objame  moje telo.
Podnevi me pusti, ker vidim jo
in s hitrimi koraki hitim za njo.

Poglej me!
Pred tabo stojim in drugam ne hitim.
Ne glej le obraza, poglej me v srce,
kjer našel boš luč, ki sveti za te.

 

Avtorica: Teja Zelko
Šola: Ekonomska šola Murska Sobota
Mentorica: Mateja Rožanc Zemljič, prof. slovenščine

Število glasov: 55