Življenje si pišem z rdečim kulijem.
Besede, ki se prelivajo po papirju kot kri po telesu,
mi sledijo, vedno korak v zaostanku,
se zvijajo, trgajo, spajajo in ponavljajo.
Iz njih nastanejo zgodbe, rojene sredi noči,
zgodbe, kot si ta želi biti,
vendar taka nikoli ne bo,
ker mojemu kuliju zmanjkuje črnila, potrebuje zamenjavo,
in moje oči, na katerih se majejo uteži,
moja roka, počasna, v krčih,
moj vrat, ki s težavo podpira lobanjo,
potrebujejo počitek.

 

Avtorica: Kaja Magovac
Šola: Gimnazija Kranj

Število glasov: 137