V ogledalu spim,
zrcalim si zaželeno osebo.
Ne vidim je,
ali samo privide imam.

Ogledalo je skrbno, bledo in globoko.
toda ona ima obljube,
da bo obdržala,
do takrat ne bo spala.

Vstane iz grenke postelje,
z mislijo žalosti v glavi.
Idealizira, da ne deluje.
Že spet prespi cel dan.

 

Avtor: Fabian Kerec
Šola: Srednja zdravstvena šola Murska Sobota
Mentorica: Metka Prelog, prof. slovenščine

Število glasov: 49