Močno žre,
te skoraj požre,
ti dušo ožge,
v srce zapečati ogromne roge
se zvija in dre, naš glas kriče
in ko misliš, da konec je
upajoč, da te požre,
da mine vse to zlo,
kot rdeča luna, ko prekriva črno nebo
preden se zastreš vanjo
a te v trenutku oblije s krvjo,
lastno,
barve bordo,
ki te opomne na krivdo v preteklosti storjeno.
Ubežati ne gre,
odraščati ne,
ko glava otrdi
in ti prste tišči
oči se zapro,
da tresoče zenice umirijo.
Se pot hladen spusti,
ti okončine umije,
se jezik ti skrije,
ti ude oslepi.
Sedaj si zaklet,
preklet bodi ta svet.

 

Avtorica: Aleksandra Chiara Saksida
Šola: Srednja tehniška šola Koper

Število glasov: 10