I.
Med prsti kot mušica v jutru
si spoznala resnico
ki se je dolgo skrivala
v enakonočju telesa

II.
v noči iz četrtka na petek
ja – takrat je bila resnica
podobna medlim žarkom luči
in tvojim vprašanjem
o verodostojnosti dotika
a še v betonski školjki slišim
odmevati glas ki mi pravi
ja – takrat je bila stvarjena resnica
v noči iz četrtka na petek

III.
skrivaje za mlakami podob
ti bo jagnje dalo vedeti
kakšna je razlika med
ljubiti in biti ljubljen

IV.
bilke izgubljajo podobo obraza
v iskanju zarisa mamljivih oči plenilca
ki vonja njih naju mene
Izgubljen v travni puščavi
v objemu neomajnosti
tako miren tako hkrati

V.
prašne stopinje nekoga
ki je je lovil – ranljivi
te bodo naredili jasnega
in ti zadale lahkotno rano
katere pečat si vedno – rdeči cvet

VI.
ta steza je trenutek
obsijan z nianso
nasičenega težkega niča
namenjen le nama
in trenutek je dokaz
da je vsak kamenček
poslušalec bralec
pomladnega šelestenja drevesa
nedolžne govorice telesa
zagovornik fraktala svetlobe
ki danes prodira v kotičke
senčne stezice nasmeha
- le nama

 

Avtorica: Eva Ule
Šola: Gimnazija Poljane

Število glasov: 40