Potapljam se sam zaradi premlevanja.
Premlevam o prijateljih, ki naredijo velik odmev in
pustijo tudi malo dvoma.
Vse sklenitve in izbire vidim pod vodo, ki je brez dna.
Globlje se spustim,
več nasveta ... trpljenja je v očeh.
Ne pozabim na shemo, ki sem jo sestavil.
Ni mi treba joka, saj pesimizem je v pomoči,
skrijem se za vsak nesrečen trenutek.

Ta žalost je nevarna.
Z nje sem dobil soseda,
ki mi bo opisal še nekaj mnenj,
in sicer se nočem z njim spoznati.
Po dolgočasnem hribu, si predstavljam,
kjer imam priložnost.

Avtor: Fabian Kerec
Šola: Srednja zdravstvena šola Murska Sobota
Mentorica: Metka Prelog

Število glasov: 2