Po ulici stopa milijone korakov,
tisoč se srečanj v jutru zvrsti.
Ne vidimo drugih, prometa in znakov,
vsakdo drži se le svoje smeri.

Roke srdito v žepih so skrite,
zima vstopa v številne ljudi.
Namesto da imeli bi misli nabrite,
trudne že zjutraj so mnoge oči.

Kaj kmalu pa tudi tisti dan pride,
ko mlada bo roka tresoča postala.
Takrat ti lasten očitek ne uide,
da večkrat ni v tuji dlani ostala.

Vendar ne pravim, naj človek na poti
mnoge postaje in zdrse ima.
Le včasih naj prav načrtno se zmoti,
namesto po poti – naj gre do srca.

Avtorica: Zoja Lovšin
Šola: Gimnazija Želimlje

Število glasov: 215