Ko pride večer,
ko bova brala Šalamunovo poezijo,
ko zvezde bodo edini najin gledalec,
edina priča, ko nežno in počasi
se poljubljava.
Takrat,
oh, takrat.
Takrat te bom objela še tistih par minut,
takrat si bom zapomnila
grič v obliki kamelje grbe.
Takrat boš ti v odsevu polnočne polne lune,
takrat bo šumela močna reka,
odbijala se bo ob skale,
takrat kri bo pritekla iz počenih ustnic.
Sanjarjenje,
najljubša aktivnost človeške vrste
že mnogo let.
Si kot Venera,
rojen iz morske pene.
Tvoji kodri ti padajo čez oči
in sploh ne veš,
kako všeč mi je modro nebo ujeto v njih.
Morebiti te dajem na piedestal,
a tvoje ustnice nežnejše so
od najnežnejših trav.
Lepše od Venerinih,
ko tiho ljubila se je z Marsom
iz dneva v dan.
Od tistega dne sanjarim le še o tebi,
moj antični ideal.

Avtorica: Uma Hajsinger
Šola: Gimnazija Šentvid
Mentorica: Kristina Hočevar

Število glasov: 109