Le kje je?
Sto, dvesto, tristo…
TISTO.

TISTO, ki raste z nama,
ko čutiva isto.

TISTO, ki je jasa prostrana,
ki drhti z nama,
ko sva sama.

TISTO, ki nama gleda v dušo
in nama s solzo, kristalno vodo,
zabriše sušo.

TISTO, ki globoko diha,
ko v uho nama priplava
beseda tiha.

TISTO, ki zardi
čisto vsakič,
ko se pogledava v oči.

TISTO, ki joče,
ko nobeden od naju
odnehati noče.

TISTO, ki sanja
ravno takrat,
ko nama ni do spanja in
iščeva odgovore na vprašanja.

TISTO, ki trpi,
ko se nama vse brezupno zdi.

TISTO, ki preprosto je,
ki neprestano kriči tvoje ime,
TISTO, ki mi pomeni vse.

Sto, dvesto tristo …
Točno TISTO.

Avtorica: Inge Novinc
Šola: Škofijska gimnazija Vipava

Število glasov: 90