Strokovna žirija za podelitev Veronikine nagrade 2020, v kateri so dr. Igor Divjak, predsednik, ter članici Petra Kolmančič, pesnica, ki je že prejela Veronikino nagrado, in Maja Šučur, novinarka in literarna kritičarka, je izbrala pet nominiranih zbirk. Vrednotili so pesniške zbirke, ki so izšle v obdobju med lanskim junijem in letošnjim majem.

Nominirali so pet zbirk:

  • Borut Gombač: S konico konice jezika
  • Vesna Liponik: Roko razje
  • Jana Putrle Srdić: Oko očesu vrana
  • Lucija Stupica: Točke izginjanja
  • Uroš Zupan: Sanjska knjiga

Podelitev Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji podeljuje Mestna občina Celje od leta 1997, avtorica projekta in organizatorica je Fit media. Letošnji Večer poezije s podelitvijo treh nagrad, za Veroniko, za zlatnik poezije in za malo Veroniko, bo v torek, 25. avgusta 2020, ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Z vsemi omejitvenimi ukrepi, ki jih določa NIJZ, zato bo število občinstva omejeno na 50.

Doslej so Veronikino nagrado prejeli: Iztok Osojnik, Aleš Šteger, Josip Osti, Ciril Zlobec in Marjan Strojan, Milan Jesih, Miklavž Komelj, Milan Dekleva, Erika Vouk, Ivo Svetina, Ervin Fritz, Taja Kramberger in Tone Pavček, Milan Dekleva, Jože Snoj, Andrej Medved, Barbara Korun, Primož Čučnik, Karlo Hmeljak, Petra Kolmančič, Meta Kušar, Ana Makuc, Boris A. Novak, Tone Škrjanec in Alenka Jovanovski.

Zlatnik poezije pa: Ciril Zlobec, Tone Pavček, Kajetan Kovič, Ivan Minatti, Miroslav Košuta, Neža Maurer, Veno Taufer, Svetlana Makarovič, Niko Grafenauer, Tone Kuntner, Gustav Januš, Marko Kravos, Andrej Brvar, Bina Štampe Žmavc in Ervin Fritz.

Veronikina nagrada znaša 4.000 € bruto, lavreatinja, lavreat pa prejme še listino Mestne občine Celje. Vrednost zlatnika celjskih Zlatarn je 1.000 EUR.

Predstavitev nominiranih zbirk najdete na tej povezavi.

Spletno glasovanje za najboljšo srednješolsko pesem za malo Veroniko 2020 je končano. Tokratna zmagovalna pesem ni prejela največ glasov občinstva le med petimi nominiranimi pesmimi, temveč je največ pozornosti in naklonjenosti požela med vsemi pesmimi. To je pesem »vsak dan smo večji« avtorja Aljaža Primožiča z Gimnazije Celje – Center. Kot pravi strokovna žirija, nas pesem »vrača v otroštvo, v nostalgijo, ko je merjenje ob podbojih vrat pomenilo varno zavetje in pribežališče«. Na letošnjem natečaju, ki je potekal peto leto zapored, je sodelovalo 42 srednjih šol. V spletnem glasovanju je bilo skupno oddanih 3.783 glasov, največ jih je prejela zmagovalna pesem, in sicer 661.

Začenja se spletno glasovanje za najboljšo pesem v okviru pesniškega natečaja za srednješolce mala Veronika 2020. Letos poteka že petič. Zaradi epidemije je bila celotna izvedba nekoliko zamaknjena, tudi spletno glasovanje. Odziv šol je letos večji kot lani, prispelo je 42 pesmi (lani 37). Vse pesmi so po vrstnem redu prejema objavljene na tej povezavi, kjer bo lahko občinstvo med torkom, 7. julijem, od 9. ure dalje, in četrtkom, 30. julijem 2020, do 15. ure glasovalo za posamezno pesem. Neodvisno od spletnega glasovanja bo strokovna žirija za malo Veroniko 2020 izbrala 5 nominiranih pesmi, med katerimi bo tista, ki bo prejela največ glasov občinstva, prejemnica male Veronike 2020.

V slovensko poezijo se je Iztok Geister Plamen zapisal kot ustanovni član avantgardistične umetniške skupine OHO. OHO je kombinacija besed UHO in OKO, kar že hkrati sporoča, da so OHO-jevci cenili vrednost likovno izraženega in pesniško izrečenega. Skupina se je zavzemala za drugačno vlogo umetnosti, tudi poezije. Nekateri to poezijo označujejo tudi kot eksperimentalno in reistično poezijo. Reistično zato, ker se pesnik iz pesmi umakne. Spregovori svet, spregovorijo stvari, kajti človek ni središče sveta in za pesem je predvsem pomembno, kako je narejena. Poetika te poezije je povsem drugačna od tradicionalne in pesniški jezik je razpesnjen. To je »poezija na robu besed«, kot jo je poimenoval pesnik Boris A. Novak. Za Iztoka Geisterja Plamna so bistvo pesmi novi odnosi, v katere v pesmi vstopajo besede. Tematsko je njegova poezija upesnjevanje sveta, kjer stvari živijo svoje bivanje in svoje življenje. Ta odmik od poezije, ki je izpoved pesnika in nagovarja bralca s tradicionalnimi pesniškimi figurami, je neločljiv del identitete slovenske poezije in je še danes deležen posebne pozornosti literarne stroke. Čeprav obdobje avantgardistične, ohojevske poezije kmalu preglasi novo umetniško gibanja v slovenskem pesništvu.

Celotno besedilo z utemeljitvijo v pdf obliki.

 Zlatnik poezije 2020

Strokovna žirija za Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji sestavlja ista ekipa kot lani: predsednik je dr. Igor Divjak, članici Petra Kolmančič, pesnica, ki je že prejela Veronikino nagrado, in Maja Šučur, novinarka in literarna kritičarka. Na prvi seji so se dogovorili, da bodo nominirane zbirke izbrali do 3. avgusta.

Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta bo Mestna občina Celje podelila 24. zapored. Nagrada znaša 4.000 evrov bruto. Fit media, pobudnik in organizator Veronikine nagrade, bo 25. avgusta podelila še malo Veroniko za najboljšo pesem med srednjimi šolami, ki sodelujejo na nagradnem natečaju za mlade pesniške talente. Za malo Veroniko je vsako leto več zanimanja tudi zato, ker najboljšo pesem srednješolk in srednješolcev zbirajo poleg strokovne žirije tudi mladi s spletnim glasovanjem. Na pesniškem Veronikinem večeru bo Fit media podelila tudi zlatnik poezije pesniku za življenjski opus.

Doslej so Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji prejeli: Iztok Osojnik, Aleš Šteger, Josip Osti, Ciril Zlobec in Marjan Strojan, Milan Jesih, Miklavž Komelj, Milan Dekleva, Erika Vouk, Ivo Svetina, Ervin Fritz, Taja Kramberger in Tone Pavček, Milan Dekleva, Jože Snoj, Andrej Medved, Barbara Korun, Primož Čučnik, Karlo Hmeljak, Petra Kolmančič, Meta Kušar, Ana Makuc, Boris A. Novak, Tone Škrjanec in Alenka Jovanovski.

Fit media kot organizator podelitve vseh treh literarnih priznanj se glede na okoliščine še ni odločila, kakšna bo izvedba prireditve, ki je praviloma na Starem gradu v Celju.

pdfInformacija_za_medije_29.6.2020.pdf

Ker je virus nekoliko zamaknil priprave na letošnjo, 24. podelitev Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji, se je zamaknilo tudi glasovanje za malo Veroniko 2020. Letos Fit media petič organizira pesniški natečaj za slovenske srednje šole. Odziv šol je letos večji kot lani, prispelo je kar 42 pesmi. Rok za oddajo pesmi na nagradni pesniški natečaj mala Veronika je bil podaljšan do konca maja 2020, spletno glasovanje bo potekalo v juliju. Strokovna žirija, ki jo vodi pesnik dr. Zoran Pevec, v njej pa sta še Tonja Jelen (pesnica in profesorica slovenščine) in Aleš Jelenko (magister menedžementa, pesnik, prozaist in esejist), bo odločila o petih nominiranih pesmih male Veronike, mladi pa bodo o najboljši pesmi odločili s spletnim glasovanjem.

Tudi strokovna žirija za Veronikino nagrado 2020 (predsednik žirije je dr. Igor Divjak, literarni kritik, članici Maja Šučur, novinarka in literarna kritičarka, in Petra Kolmančič, pesnica, že Veronikina nagrajenka) se prvič sestaja šele v tem tednu. Tokrat virtualno. Žirija dela v enaki sestavi kot lani. Veronikino nagrado podeljuje Mestna občina Celje, pobudnica in organizatorica je Fit media.

V začetku julija bo znan letošnji prejemnik zlatnika poezije. To literarno priznanje podeljuje podjetje Fit media od leta 2005, prvi prejemnik je bil Ciril Zlobec. Zlatnik poezije prejme pesnik za življenjski pesniški opus in za prispevek slovenski literaturi in umetnosti.

Letošnja podelitev Veronikine nagrade 2020, zlatnika poezije in male Veronike bo v torek, 25. avgusta 2020, v Celju. Organizator bo pri izvedbi upošteval možnosti, ki jih bodo dopuščale razmere zaradi virusa.

V marcu 2020 se je začel nagradni pesniški natečaj za srednješolce mala Veronika 2020, peti po vrsti. Mlade pesniške upe spodbuja k pesniškemu izražanju in jim odpira pot za predstavitev njihovega pesniškega ustvarjanja.

Glavna nagrada pesniškega natečaja je 400 € bruto za zmagovalno pesem oziroma avtorja/avtorico pesmi in predstavitev pesmi na Večeru poezije s podelitvijo Veronikine nagrade in zlatnika poezije 2020.

Sodelovanje na natečaju je brezplačno, prijava je možna do petka, 24. aprila 2020.

Več informacij o natečaju in prijavi najdete na tej povezavi.

OBVESTILO: Epidemija koronavirusa je posegla tudi v potek male Veronika 2020, zato se objava pesmi in spletno glasovanje prestavi. Prijave šol na natečaj so potekale nemoteno in so se zaključile v petek, 24. 4. 2020. Nov terminski razpored zaenkrat še ni znan, bomo pa informacijo o tem objavili, ko bo znano kaj več.

Podaljšali pa smo rok za oddajo pesmi za natečaj mala Veronika 2020, in sicer do konca meseca maja.

Hvala za vaše razumevanje.

Veronikino nagrado 2019 za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji je na celjskem Starem gradu prejela pesnica Alenka Jovanovski, podelil ji jo je župan Bojan Šrot. Dr. Igor Divjak, predsednik strokovne žirije, v njej sta bili tudi Maja Šučur, novinarka in kritičarka, in Petra Kolmančič, pesnica, je v utemeljitvi zapisal:

Zbirko Alenke Jovanovski Tisoč osemdeset stopinj smo nagradili, ker z raznoliko in večplastno govorico najbolj neposredno izmed vseh nagovarja današnjega malega človeka, ki se je v marsikaterem pogledu znašel v brezizhodnem položaju …

Pesniška zbirka Alenke Jovanovski Tisoč osemdeset stopinj je srčna v pravem pomenu besede tudi zato, ker je ozaveščena. Kar prikazuje, ni nujno lepo. V njej na primer najdemo podobe iz industrijske vzreje kokoši: »... ne vedo, kaj so travne bilke / in ne, kakšne barve je veter / nekatere imajo izkljuvane oči, / nekatere so zadušene od sester / nekaterim se zdrobijo kosti zaradi doseganja norme ...«. Take prizore pesnica slika zato, da bi bralca zdramila iz otopelosti. Spremembe v človeškem ravnanju z okoljem so nujne. Kako daleč je pripeljala človeška pogoltnost, te dni spremljamo ob posnetkih očitno namerno povzročenega požara v amazonskem pragozdu. In prav tako je nujno, da človek vzpostavi drugačen odnos do sočloveka. Kako neizmerna je človeška sebičnost, vsak dan gledamo ob zavračanju ladij z begunci v evropskih pristaniščih. Ob takih krutih prizorih prehitro zamahnemo z roko in pozabimo nanje. Alenka Jovanovski nas spomni, da s tem del krivde nosimo tudi sami, saj srce, razkosano na tisoč majhnih delčkov, pripada vsem ...

Pesnica prejme za nagrado, ki jo že 23 let podeljuje Mestna občina Celje, 4.000 € bruto in listino knežjega mesta. Žirija je za Veronikino nagrado nominirala pet pesniških zbirk:

  • Esad Babačić, Odrezani od neba, Založba Goga
  • Nina Dragičević, Ljubav reče greva, Založba ŠKUC
  • Anja Golob, da ne da ne bo več prišla …, samozaložba
  • Klarisa Jovanović, Izgnana, KUD AAC Zrakogled
  • Alenka Jovanovski, Tisoč osemdeset stopinj, Center za slovensko književnost

Na pesniškem večeru Ogrlica iz rad so se spomnili tudi 90-letnice rojstva pesnika Janeza Menarta. Dijakinje in dijaki Gimnazije Lava iz Celja so recitirali njegovo epsko pesnitev Obleganje 1457.


Zlatnik poezije 2019 za življenjski pesniški opus pa je sinoči prejel Ervin Fritz. V zajetni knjigi Velika radost je zbran njegov celotni pesniški opus. V utemeljitvi je Fit media, ki je letos podelila 15. zlatnik poezije, zapisala:

Knjigo Velika radost, zbirko vseh zbirk, naj spremlja tale misel Petra Kolška: »Ko bo to poezijo – in ta čas je morda že prišel – mogoče ugledati zgolj znotraj kategorij rad živim; napravim ti ogrlico iz rad: sem, bivam, živim!; slastno trpeti to bivanje … bo spregovorila znova in novim ljudem. Pod široko streho imeti rad je namreč doma poezija, ki se je namenila hvaliti življenje in okruške sveta, ki so mu dani. Ki se bo izmikala minevanju in je bo večji del trajalo tudi tja čez ...«

Ervin Fritz prejme zlatnik poezije 2019 za življenjski pesniški opus, za razigranost pesniškega jezika in za prispevek slovenski literaturi in umetnosti.

Na celjskem Starem gradu so podelili še eno pesniško priznanje, in sicer za mlade, malo Veroniko. Fit media je letos četrtič podelila nagrado, ki je namenjena spodbujanju pesniške ustvarjalnosti mladih na slovenskih srednjih šolah. Malo Veroniko je za pesem Resnica ali izziv prejela Mia Valenčič z Gimnazije Ilirska Bistrica.

Na Veronikinem večeru poezije je spregovoril tudi Dušan Merc, predsednik Društva slovenskih pisateljev.

Veronikina nagrada 2019 - informacija za medije v pdf obliki

Veronika vabi na Večer poezije

s podelitvijo Veronikine nagrade, male Veronike in zlatnika poezije za leto 2019

 

Ogrlica iz rad

(Ervin Fritz)

 

v torek, 27. avgusta 2019, ob 20. uri

na Starem gradu v Celju (v primeru dežja Narodni dom Celje)

 

Strokovna žirija za Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji, Mestna občina Celje jo letos podeljuje že 23. zapored, je nominirala pet zbirk, in sicer:

  • Esad Babačić, Odrezani od neba, Založba Goga
  • Nina Dragičević, Ljubav reče greva, Založba ŠKUC
  • Anja Golob, da ne da ne bo več prišla …, samozaložba
  • Klarisa Jovanović, Izgnana, KUD AAC Zrakogled
  • Alenka Jovanovski, Tisoč osemdeset stopinj, Center za slovensko književnost

Prvič se je zgodilo, da so nominirane kar štiri pesnice. Žirija je presojala le zbirke, ki so izšle v času od lanskega junija do vključno letošnjega maja.

Prejemnik zlatnika poezije 2019 Ervin Fritz je za Književne liste časnika Delo spregovoril o prejemu nagrade in poeziji. Vabljeni k branju.

Ervin Fritz bo nagrado prejel na Večeru poezije, ki bo v torek, 27. avgusta 2019, ob 20. uri na Starem gradu v Celju (v primeru dežja v Narodnem domu Celje). Z vami bo delil tudi delček svoje poezije.

Vstop je prost.

Delo - Književni listi: Ervin Fritz (16-7-2019)

Janez Menart
(29. september 1929 – 22. januar 2004)

Letošnja, 23. podelitev Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji se bo spomnila 90-letnice rojstva pesnika in prevajalca Janeza Menarta. Tistega pesnika, ki je v zbirki Srednjeveške pridige in balade objavil pesem o obleganju celjskega gradu v letu 1457 in je trdna postava v slovenski poeziji. Kot metafora njegovega pesniškega opusa je naslov antologije Iz roda v rod duh išče pot, ki je nastala v njegovi uredniški delavnici.

V zbirki pesmi štirih (iz leta 1953) je Janez Menart objavil prve pesmi skupaj s Kajetanom Kovičem, Tonetom Pavčkom in Cirilom Zlobcem. Prva samostojna pesniška zbirka Janeza Menarta z naslovom Prva jesen je izšla dve leti pozneje. Njegova žena Tonka in hči Barbara Menart Senica sta izdali njegove najljubše pesmi v antologijski zbirki Zadnja pomlad. Izšla je pred tremi leti v nakladi 4000 izvodov. Nekatere Menartove pesniške knjige: Časopisni stihi, Bela pravljica, Semafori mladosti, Pod kužnim znamenjem, Statve življenja, Stihi mojih dni in druge.

To je pesnik Ogrlice iz rad …

Od Hvalnice življenja, prve zbirke, do Velike radosti, knjige vseh njegovih pesniških zbirk, je Ervin Fritz v več kot pol stoletja izdal še Okruške sveta, Minevanje, Tja čez, Drugačen svet in druge, a je vselej ostal zvest svoji poetiki. To je poezija življenja, nabita z vsem, od nepopisnega vitalizma do intimne stiske minevanja. Toda njegov pesniški svet je življenje, radost v življenju, z razkošno občutljivostjo za vse, kar se dotika človeka in njegove eksistence v družbi. V njegovi poeziji z vsemi registri zveni realno življenje. Njegova refleksija se ne izgublja v retoričnih figurah. Pesniški jezik je realističen, stvaren, saj je, kot pravi, »pesnjenje v enaki meri pesnikova in socialna zadeva. Pesnjenje je družbeno opravilo in pesnik ni sam svoj človek.«

Kritik Peter Kolšek, najboljši poznavalec Fritzeve poezije, je zapisal: »Vemo, da spada Fritz med največje domače mojstre rimanega in sploh na prozodiji zgrajenega verza, hkrati vemo tudi to, da njegovi poeziji od začetka ni tuj nerimani prosti verz, ki pa je zmeraj ohranjal ritem«.

Celotno besedilo z utemeljitvijo v pdf obliki

Zlatnik poezije 2019

O tem, kdo bo letos na Starem gradu v Celju prejel 23. Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji, bo odločala strokovna žirija, v kateri so dr. Igor Divjak, literarni kritik in urednik, Petra Kolmančič, Veronikina nagrajenka iz leta 2014, in Maja Šučur, novinarka in literarna kritičarka. Predsednik žirije, sestala se je v prostorih Društva slovenskih pisateljev, je dr. Igor Divjak.

Na prvi seji je žirija pregledala seznam pesniških zbirk, ki so izšle od lanskega junija do vključno letošnjega maja. Na seznamu sta 302 naslova, nekaj zbirk je še v tisku in jih bo žirija presojala, če bodo izšle v maju. Obsežen seznam ne pomeni, da je v enem letu izšlo v Sloveniji več kot 300 izvirnih pesniških zbirk. Pregled namreč zajema tudi natise starejših avtoric in avtorjev, izbore, ponatise, otroško poezijo, kar po pravilniku o delu žirije ne pride v kritiško žirantsko sito. Žirija bo naslove pet nominiranih pesniških zbirk za Veronikino nagrado izbrala najpozneje do 15. julija. Lavreatinjo, lavreata bo razglasila na podelitvi v torek, 27. avgusta, ko bo Mestna občina Celje podelila 23. Veroniko. Nagrada znaša 4.000 evrov bruto. Glavni sponzor Veronikine nagrade je Mestna občina Celje, z izrazitim kulturnim posluhom za poezijo sodeluje podjetje Riko d.o.o., prav tako Zlatarna Celje, Pocinkovalnica Celje, Elektrosignal in Weishaupt.

Celotno besedilo v pdf obliki.

Organizator natečaja je razglasil zmagovalko male Veronike 2019. Zmagovalno pesem »zaznamuje prepletenost intime z delno ironično prezentacijo,« je zapisano v utemeljitvi strokovne žirije za pesem. Med petimi pesmimi, ki jih je nominirala strokovna žirija, je največ spletnih glasov občinstva prejela pesem Resnica ali izziv, avtorice Mie Valenčič iz Gimnazije Ilirska Bistrica, in tako postala zmagovalna pesem male Veronike 2019. Na natečaju je sodelovalo 37 pesmi različnih slovenskih srednjih šol, ki so skupno prejele 3.675 pravilno oddanih spletnih glasov.

Nagrajenki male Veronike 2019 iskreno čestitamo!

Utemeljitev strokovne žirije, obrazložitev organizatorja ter seznam tekmovalnih pesmi z rezultati v natečaju za malo Veroniko 2019 si oglejte v tem pdf dokumentu.

Celje, 27. 3. 2019 – Letos že četrtič zapored poteka pesniški natečaj za srednješolce mala Veronika, ki mlade pesniške upe spodbuja k pesniškemu izražanju in jim odpira pot za predstavitev njihovega pesniškega ustvarjanja. Na letošnji natečaj je prispelo 37 pesmi dijakov ali dijakinj slovenskih srednjih šol. Vse pesmi so po vrstnem redu prejema objavljene na spletni strani www.veronikiniveceri.si, kjer bo lahko občinstvo med petkom, 29. marcem, od 9. ure naprej in četrtkom, 25. aprilom, do 15. ure glasovalo za posamezno pesem. Zmagovalec natečaja, ki ga bosta izbrala strokovna žirija in spletno glasovanje, bo znan do sredine maja. Nagrada bo podeljena na tradicionalnem Večeru poezije s podelitvijo Veronikine nagrade, male Veronike in zlatnika poezije v torek, 27. avgusta 2019 na Starem gradu Celje.

Celotno besedilo v pdf obliki.

Mala Veronika


Spoštovani ravnatelji, profesorji, dijaki!

Mala Veronika bo tokrat že četrto leto spodbujala mlade pesniške upe k pesniškemu izražanju in odpirala pot za predstavitev njihovega pesniškega ustvarjanja.

Vabimo vas k sodelovanju v natečaju »mala Veronika 2019«, ki ga organizira Fit media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje), pobudnica in organizatorica podelitve nacionalne pesniške nagrade Veronikina nagrada za najboljšo pesniško zbirko leta in Zlatnika poezije, ki se podeli pesnikom za življenjski pesniški opus.

Utemeljitev

Strokovna žirija v sestavi Igor Divjak, predsednik, Mojca Pišek in Ivo Stropnik je pri izbiri nominirancev za Veronikino nagrado upoštevala kriterije estetske inovativnosti, jezikovne razgibanosti, komunikativnosti, refleksivnosti in zaradi vse bolj neprijaznih socialnih razmer tudi družbene kritičnosti. Odločila se je, da nominira avtorje različnih generacij in umetniških usmeritev, ki pa so vsak po svoje odločilno zaznamovali slovensko pesniško ustvarjalnost v zadnjem letu. Nominirani so bili Andrej Hočevar za zbirko Seznam, Aleš Mustar za zbirko Srednja leta, Ana Pepelnik za zbirko Tehno, Zoran Pevec za zbirko Kako postati nihče in Tone Škrjanec za zbirko Dihaj. Enotno se je odločila, da nagrado prejme Tone Škrjanec za zbirko Dihaj.

Tone Škrjanec je že ves čas zvest ustvarjalni drži, ki se zavestno izogiba vsakršni visokoleteči in bombastični pesniški govorici. Prav on je ob prelomu tisočletja, tudi pod vplivom ameriških pesnikov, ki jih prevaja, odločilno pripomogel temu, da se je razumevanje vloge poezije pri nas spremenilo, da ta ni več namenjena zgolj izrekanju vzvišenih intimnih ali zaumnih resnic, ampak da veliko bolj prizemljena in življenjska skozi razgibano perspektivično kompozicijo, dosledno rabo pogovornega jezika in skiciranjem vsakdanjih malenkosti in družabnih peripetij lahko dosega bolj neposreden umetniški učinek.  V svoji zadnji pesniški zbirki Dihaj je Tone Škrjanec izmojstril poetiko ležernega obstranca, ki piše o na videz nepomembnih vsakdanjih rečeh, ki se ne vklaplja v tradicionalno hrepenenjsko paradigmo slovenske poezije. Nič neposredno usodnega ni v njegovih čutnih sinestezijah ob doživetjih jutra, poldneva in večera, ki tvorijo ogrodje zbirke. Toda ta ležernost in brezusodnost sta varljivi, nista nekaj, kar pride samo od sebe skozi predajanje trenutku, ampak sta doseženi z močjo pesniške meditacije. Nikakor ju ne gre zamenjevati z brezbrižnostjo. Če Škrjančeve pesmi beremo med vrsticami, lahko v njih zaznamo globok eksistencialni angažma in ranljivost ob zavedanju, da so v današnji družbi topli in pristni človeški odnosi vse bolj ogroženi. Če smo Škrjanca prej poznali predvsem po drobnih epifanijah, ki so se pesniku razkrivale ob nenavadnih banalnostih mestnega življenja, tokrat lahko v njegovih verzih začutimo tudi tesnobo in nelagodje. Samo on lahko družbeno kritiko izrazi preprosto in lakonično v nekaj besedah: »premalo prostora za življenje, premalo za lepoto«. In samo on lahko z nekaj psihedeličnimi besedami priklicuje boljše, toplejše čase: »volna. in pliš. ne žica.«

Poleg Mestne občine Celje so podelitev Veronikine nagrade 2018 podprli: Riko d.o.o., Pivovarna Laško Union, Abanka, Elektrosignal, Vinarstvo Kos, Gardenia, Eurotas hoteli, TV Celje.

Doslej so Veronikino nagrado prejeli: Iztok Osojnik, Aleš Šteger, Josip Osti, Ciril Zlobec in Marjan Strojan, Milan Jesih, Miklavž Komelj, Milan Dekleva, Erika Vouk, Ivo Svetina, Ervin Fritz, Taja Kramberger in Tone Pavček, Milan Dekleva, Jože Snoj, Andrej Medved, Barbara Korun, Primož Čučnik, Karlo Hmeljak, Petra Kolmančič, Meta Kušar, Ana Makuc in Boris A. Novak.

Veronikina nagrada 2018

Zlatnik poezije 2018

Pesnik Tone Škrjanec je Veronikin lavreat 2018 za zbirko Dihaj, pesnica Bina Štampe Žmavc pa je prejemnica zlatnika poezije 2018. Slovenski praznik poezije na celjskem Starem gradu je zazvenel s pomenljivim sporočilom verza Srca so se spremenila

V strokovni žiriji za Veronikino nagrado 2018 so izvirne pesniške zbirke, ki so izšle v času od junija 2017 do vključno maja 2018, presojali: dr. Igor Divjak, literarni kritik in prevajalec, predsednik, Mojca Pišek, novinarka in kritičarka, in Ivo Stropnik, pesnik.

Veronikino nagrado podeljuje Mestna občina Celje od leta 1997. Je ena najprestižnejših literarnih nagrad v Sloveniji. Lavreatinja/lavreat poleg denarne nagrade v višini 4.000 € bruto prejme listino Mestne občine Celje. Nagrado je lavreatu podelil celjski župan Bojan Šrot. Pobudnica, avtorica Veronikine nagrade in organizatorica projekta je Fit media d.o.o.

Zbrano občinstvo je v očarljivem okolju Starega gradu prisluhnilo najprej pesmim nominiranke in nominirancev, nato pa so razglasili lavreata.

Nagrajenec Tone Škrjanec: Dihaj (Center za slovensko književnost, zbirka Aleph, 2017)

Letošnja podelitev Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji, podelitev bo na Starem gradu v Celju v torek, 28. avgusta zvečer, se bo v prvem delu programa poklonila Tonetu Pavčku (29. september 1928 – 21. oktober 2011), Veronikinemu nagrajencu in prejemniku zlatnika poezije. Eden najbolj popularnih poetov v Sloveniji si je nadel Veronikin lovorov venec leta 2007, v družbi z Natašo Kramberger, zlatnik poezije pa je prejel leto dni prej. Prihodnji mesec, 29. septembra, bi Tone Pavček slavil 90-letnico rojstva. Najprej bosta njegovo vrhunsko poezijo recitirala devetošolca s IV. osnovne šole Nika Rodošek in Dejan Kokanović. Posebno doživetje večera bo nastop Saše Pavček, ki je pripravila izbor očetovih pesmi, prav tako pa bo recitirala tudi bratove pesmi, pesmi Marka Pavčka. Marko Pavček, umrl je star komaj 21 let, je znan po edini pesniški zbirki Z vsako pesmijo me je manj. Letos marca bi praznoval 60-letnico rojstva (21. marec 1985 – 11. september  1979).

Utemeljitev strokovne žirije, v njej so dr. Igor Divjak, literarni kritik in prevajalec, predsednik, Mojca Pišek, novinarka in kritičarka in Ivo Stropnik, pesnik, za pesniške zbirke, ki so nominirane za 22. Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji. Žirija je vrednotila zbirke, ki so izšle v času od junija 2017 do vključno maja 2018.

 

Strokovna žirija je za Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta 2018 nominirala pet pesniških zbirk:

Andrej Hočevar: Seznam (Mladinska knjiga)

Aleš Mustar: Srednja leta (Center za slovensko književnost)

Ana Pepelnik: Tehno (Lud Šerpa)

Zoran Pevec: Kako postati nihče (LUD Šerpa)

Tone Škrjanec: Dihaj (Center za slovensko književnost)

 

Letošnja prejemnica Zlatnika poezije je pesnica Bina Štampe Žmavc. Zlatnik poezije podeljuje Fit media, pobudnica in organizatorica Veronikine nagrade, od leta 2005 za življenjski pesniški opus.

Doslej so Zlatnik prejeli: Ciril Zlobec, Tone Pavček, Kajetan Kovič, Ivan Minatti, Miroslav Košuta, Neža Maurer, Veno Taufer, Svetlana Makarovič, Niko Grafenauer, Tone Kuntner, Gustav Januš, Marko Kravos in Andrej Brvar.

Spoštovani!

Ivan Cankar vabi na skodelico kave … Tako se začenja vabilo na Cankarjeve dneve v Celju. O tem, kakšen bo program, kako bodo potekali dogodki v sredo, 9. maja, na dan pred Cankarjevim rojstnim dnevom, in katere spremne prireditve bodo popestrile mestno življenje, bo govor na

novinarski konferenci

v torek, 17. aprila 2018, ob 11. uri

v Muzeju novejše zgodovine.

Informacija za medije

Celje, 30. 3. 2018 – Začelo se je spletno glasovanje za najboljšo srednješolsko pesem Mala Veronika 2018, ki bo trajalo do 26. aprila 2018. Na spletni strani www.veronikini-veceri.si lahko zainteresirani glasujejo med 41 pesmimi mladih s slovenskih srednjih šol. Svoj glas lahko oddajo enkrat za eno pesem, vendar lahko glasujejo za več različnih pesmi.

Veronikino nagrado prejme Boris A. Novak (RTV SLO - RTV 4)
http://4d.rtvslo.si/arhiv/kultura/174488414

 

Veronikina nagrada Borisu A. Novaku (Delo)
http://www.delo.si/kultura/knjiga/veronikina-nagrada-borisu-a-novaku.html

 

Veronikino nagrado prejme pesnik Boris A. Novak za epos Vrata nepovrata (RTV SLO MMC)
http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/veronikino-nagrado-prejme-pesnik-boris-a-novak-za-epos-vrata-nepovrata/431213

 

Veronikina nagrada 2017 v roke Borisa A. Novaka, Zlatnik poezije prejel Andrej Brvar (video) (Celje.info)
http://www.celje.info/kultura/veronikina-nagrada-2017-v-roke-borisa-novaka-zlatnik-poezije-prejel-andrej-brvar-video/

 

Celje: Veronikina nagrada pesniku in pisatelju Borisu A. Novaku (novice.si)
http://novice.si/page/celje-veronikina-nagrada-pesniku-pisatelju-borisu-novak/

Večer poezije 2017 na Starem gradu Celje 03 Mala Veronika  04 Barbara Korun  05 Boris A. Novak  06 Iztok Osojnik  07 Gregor Podlogar  08 Zlatnik poezije  09 Veronikina nagrada  10 Lavreat 2017 Boris A. Novak  11 Ivan Dobnik predsednik žirije

 

V torek, 29. avgusta 2017, je ob prijetnem vzdušju Starega gradu Celje potekal Večer poezije s podelitvijo Veronikine nagrade, Male Veronike in Zlatnika poezije za leto 2017. Oglejte si nekaj foto utrinkov z Večera poezije, ki je obiskovalce popeljal v svetove nastopajočih pesnikov.

Lavreat 2017 - Boris A. Novak  - foto Boštjan Čadej

Veronikino nagrado 2017 za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji je strokovna žirija v Celju podelila Borisu A. Novaku za pesniško zbirko Vrata nepovrata (Založba Goga). Za eno najprestižnejših literarnih nagrad v Sloveniji so bili nominirani še Veronika Dintinjana za zbirko V suhem doku, Barbara Korun za zbirko Vmes, Iztok Osojnik za zbirko Mah in srebro ter Gregor Podlogar za zbirko Svet in svet.

Obrazložitev strokovne žirije za Veronikinega lavreata 2017

Vrata nepovrata (epos). Založba Goga Novo mesto. 2015, 2016, 2017.

S tretjim delom eposa Vrata nepovrata z imenom Bivališča duš je Boris A. Novak ustvaril »dantejevsko sintezo« pekla in nebes modernega časa. Kompozicijsko trdna in natančna knjiga združuje prejšnji dve v izvirno, osebno in umetniško intenzivno delo, ki tudi od bralca zahteva brezkompromisno prisotnost. Fantazijski horizont se pomakne v območje mitskega, metafizičnega, skoraj religioznega, človek je še vedno večni iskalec duš umrlih kot junaki Epa o Gilgamešu. Potovanje v svetove umrlih pomeni vzpostavljanje odnosov z njimi na magični, transcendenčni način zato, da bi pesnik ohranil spomin nanje, spomin. ki je najvišja vrednota poezije, pesništva nasploh in s tem pokrajine smisla človeškega življenja.

Vrata nepovrata Borisa A. Novaka predstavljajo mojstrski unikum v moderni slovenski književnosti in nedvomno pesnikov opus magnum. Za naš apokaliptični čas in sofisticirano tehno-modernizirani svet se ep izkaže za še kako vmesno in živo pesniško obliko postavljanja po robu nasilju zgodovine in krutosti pozabe. Vrata nepovrata so skozi vse tri knjige, od Zemljevidov domotožja, Časa očetov in Bivališča duš, napisana z eruditsko lucidnostjo in pretkana z obsežnim pesnikovim poznavanjem in spretnim obvladovanjem pesniških oblik. Ključen je pesnikov spopad za spomin. V pretresljivih »zgodbovinopisnih« dejstvih avtorjevih prednikov se pred nami razprejo univerzalne usode človeških življenj skozi več generacij, potujemo skozi dialoge z mrtvimi, kjer je pod vprašaj postavljena vsa »uradna« zgodovina. Pesniška imaginacija Borisa A. Novaka je v epu Vrata nepovrata tako brezčasno »nazajpotovanje« z izjemno umetniško močjo, ki temelji na erudiciji, domišljiji in spominu – zato, da bi izpolnil svoje pesniško poslanstvo – v spominu »nad-zgodovinske« umetniške besede pred pozabo iz smrti za zmeraj ohranil žive vse tiste, ki jih uradna zgodovina ali vsakdanji tok življenja briše in predaja toku pozabe. Osebna mitologija Borisa A. Novaka, ki je prisotna že v nekaterih njegovih predhodnih delih, v epu Vrata nepovrata zažari v osupljivi lepoti slovenskega jezika, ki sodi v sam vrh slovenskega literarnega ustvarjanja.

Veronikina nagrada 2017

Zlatnik poezije 2017

Veronika vabi na Večer poezije

s podelitvijo Veronikine nagrade, Male Veronike in Zlatnika poezije za leto 2017

 

Dan mi je dan …

(Andrej Brvar)

 

v torek, 29. avgusta 2017, ob 20. uri

na Starem gradu Celje (v primeru dežja Narodni dom)

 

Poezijo berejo: Rok Komel, Andrej Brvar, Veronika Dintinjana,
Barbara Korun, Iztok Osojnik, Boris A. Novak in Gregor Podlogar.

 

Program Večera poezije 2017.

Celjan Rok Komel je profesor etnologije in zgodovine, je pa tudi vsestranski umetnik, ki se ukvarja s poezijo, slikarstvom in je eden redkih na Slovenskem, ki še obvlada obrt lončarstva.

Do sedaj je izdal eno pesniško zbirko z naslovom Vodenika, v kateri se ukvarja z različnimi eksistencialnimi situacijami in s prevpraševanjem tistega, kar je drugje, kar nam ni dostopno zgolj razumsko. Izhodišča njegove poezije so iskanje arhaičnega, mitoloških skrivnosti, duha in prvobitnosti narave. Recepcija in učinkovanje njegove poezije sta v odnosu do mitološkega Odisejevega (od)potovanja in do sebstva, ki ima tako uporniški kot raziskovalno-prevpraševalni značaj nenehnega popotnika skozi prostor in čas.

Poezijo sicer objavlja v literarnih revijah Lirikon, Poetikon, Odsevanja, Mentor in v Vpogledu, občasno pa jo predstavlja na različnih literarnih dogodkih po vsej Sloveniji.

Strokovna žirija je za Veronikino nagrado 2017 nominirala pet pesniških zbirk: Veronika Dintinjana, V suhem doku, (LUD Literatura); Barbara Korun, Vmes, (Center za slovensko književnost); Boris A. Novak, Vrata nepovrata, (Založba Goga); Gregor Podlogar, Svet in svet, (LUD Šerpa); Iztok Osojnik, Mah in srebro, (eBesede).

Informacija za medije

Andrej Brvar, prejemnik Zlatnika poezije 2017

Andrej Brvar foto Tihomir PinterDan mi je dan – je verz, s katerim pesnik Andrej Brvar upesnjuje svoj temeljni odnos do življenja. Kajti dan je zanj metafora za življenjski lok od zarje do teme. A njegova zavetnica je zarja, je svetloba. Kajti očaran je nad čudežem, nad skrivnostjo življenja, enkratnostjo človeške identitete in bivanja. Zato je pesnik reke življenja in svojo eksistenco doživlja bolj z epsko izpovedjo kot z lirično prizadetostjo. Sam pravi, da je slika temeljni element njegove poezije in da so ga slikarji naučili gledati svet z estetskimi očmi. Zato je prvo pesniško zbirko, to je bilo leta 1969, naslovil Slikanica. Takrat in pozneje je slika zanj najboljše izrazno sredstvo in realni svet je celota pesnikove izkušnje. Njegov programski verz je nedvoumen: Vse je pesem. A pesem nastane, če izraža njegovo izkušnjo v vsakodnevni vsakdanjosti, kar kaže, kako je avtor v ljubezenskem razmerju z življenjem. Njegova poezija je skorajda njegova biografija, je »senca in sonce, plus in minus«, hudomušno dostavlja.

...

pdfCelotno besedilo si preberite v priloženem pdf dokumentu.

Za več informacij: Jože Volfand, 03/42 66 700, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

… »Vse to se morda najlepše razkrije v knjigi Portreti sodobne slovenske literature 1991–2016, ki je nedavno izšla pri celjski Fit medii. To podjetje že dolgo navigira tudi Veronikino nagrado (za najboljšo pesniško zbirko), knjiga pa je pravi balzam za oči in dušo, tako da so nekateri portreti iz nje, z dovoljenjem založnika in avtorja, tokrat našli pot tudi na našo naslovnico.« …

Celotno razmišljanje dr. Sama Ruglja si preberite v priloženem prispevku pdfČetrtstoletni portret slovenske literature objavljenem v bukli št. 132-133.

Zaključil se je natečaj za malo Veroniko 2017. Med petimi nominiranimi pesmimi, ki jih je strokovna žirija vključila v izbor za malo Veroniko 2017, smo po zaključenem e-glasovanju dobili zmagovalko. Prejemnica male Veronike in tudi avtorica zmagovalne pesmi po izboru občinstva je Karin Vrbek iz Šolskega centra Celje, Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije, za pesem Nočno mesto.

Nagrajenki iskreno čestitamo!

Utemeljitev strokovne žirije, obrazložitev organizatorja ter seznam tekmovalnih pesmi z rezultati v natečaju za malo Veroniko 2017 si oglejte v tem pdf dokumentu.

Mala Veronika 2017

Seznam pesmi male Veronike 2017

Strokovni žiriji za 21. Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji predseduje pesnik Ivan Dobnik, soodločili pa bosta kritičarka Jelka Kernev Štrajn in Mojca Pišek, novinarka in kritičarka.

Več si lahko preberete v pdfpriloženem prispevku.

Razstava Citycenter_Celje_20170418_181052 Razstava Citycenter_Celje_20170418_181108 Razstava Citycenter_Celje_20170418_181141 Razstava Citycenter_Celje_20170418_181234 Razstava Citycenter_Celje_20170418_181241 Razstava Citycenter_Celje_20170418_181356

Razstava Portreti slovenskega Parnasa se je iz Srednje poklicne in strokovne šole Zreče, kjer je gostovala do sredine aprila, v drugi polovici meseca preselila v Citycenter Celje, kjer bo na ogled do 7. maja.

Razstavo si lahko v Citycentru ogledate v času, ko je le-ta odprt.

Vljudno vabljeni!

SPPS-20170406-094317 Luka_Korosec SPPS-20170406-095014 Luka_Korosec SPPS-20170406-095043 Luka_Korosec SPPS-20170406-095136 Luka_Korosec SPPS-20170406-095232 Luka_Korosec

Razstava Portreti slovenskega Parnasa med 3. in 17. aprilom 2017 gostuje na Srednji poklicni in strokovni šoli Zreče. Profesorji in dijaki so ob tej priložnosti pripravili posebno video povabilo k ogledu razstave, ki si ga lahko pogledate na spodnji povezavi.

Izsla-je-Portreti-sodobne-slovenske-literature


Prvi sistematični in dokumentarni pregled sodobne slovenske besedne umetnosti, nagrajenih avtorjev za literaturo (143 ustvarjalcev, ki so prejeli eno izmed nagrad za literaturo).

pdfIz vsebine - kazalo

Uvodni esej: Peter Kolšek

Uredniški odbor in avtorji besedil: Igor Bratož, Nana Čepar, dr. Igor Divjak, Ivan Dobnik, Melita Forstnerič Hajnšek, Jan Grabnar, dr. Dragica Haramija, dr. Matjaž Kmecl, Peter Kolšek, dr. Darja Pavlič, Slavko Pezdir, Janja Vollmaier Lubej, Denis Škofič, Veronika Šoster, Petra Vidali, Jože Volfand

Informativni pregled nagrad za literaturo (1947–2016): desetnica, fabula, Glazerjeva, Grumova, Jenkova, kresnik, Levstikova, Prešernova nagrada in nagrada Prešernovega sklada, Rožančeva, večernica, Veronikina, zlatnik poezije, Župančičeva

Informacije in naročila: Fit media, d. o. o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Kontaktna oseba: Irena Pilih, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., telefon: 03/42 66 700


Več informacij ->


V sredo, 29. marca, se začne spletno glasovanje za Malo Veroniko.

Na srednješolski pesniški natečaj Mala Veronika je skupaj prispelo 45 pesmi, ki se bodo potegovale za glavno nagrado in za glasove s strani občinstva. Prejete pesmi so objavljene na spletni strani Veronikine nagrade (www.veronikini-veceri.si), 29. marca pa se začne tudi spletno glasovanje, ki bo trajalo do 26. aprila 2017.