Strokovna žirija za Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji, Mestna občina Celje jo letos podeljuje že 23. zapored, je nominirala pet zbirk, in sicer:
- Esad Babačić, Odrezani od neba, Založba Goga
- Nina Dragičević, Ljubav reče greva, Založba ŠKUC
- Anja Golob, da ne da ne bo več prišla …, samozaložba
- Klarisa Jovanović, Izgnana, KUD AAC Zrakogled
- Alenka Jovanovski, Tisoč osemdeset stopinj, Center za slovensko književnost
Prvič se je zgodilo, da so nominirane kar štiri pesnice. Žirija je presojala le zbirke, ki so izšle v času od lanskega junija do vključno letošnjega maja.
Esad Babačić, ki je doslej izdal šestnajst zbirk in je za svojo poezijo prejel več nagrad, je v nominirani zbirki Odrezani od neba v svoji značilni poetiki zapisal verz:
Zdrži.
Potem bo lažje.
Ne bo več treba zdržati.
Kritik Andrej Lutman je o pesniku zapisal, da je »idejni potomec revolucionarnih in s tem lucidnih domislic, ki gredo rade v ponavljanje in s tem postajajo ljudske, a hkrati je pesnik, ki svoje pesmi na način oglasnih sporočil prepleta s trpko vsakdanjostjo prekomernega onesnaževanja poezije s plehkostjo, h kateri se zatekajo ponudnice izdelkov krajšega roka trajanja.«
Poema Ljubav reče greva je pesniški prvenec Nine Dragičević. V zbirki niza svoja eksistenčna doživetja in emotivne pretrese v družbi in v svojem življenju. Od odklonilnega odnosa do manjšin in homofobije, do ksenofobije in stisk samozaposlene v kulturi.
… reče mi vate investiramo
reče razumeš, raje ne bi,
reče
moramo unovčiti
rečem nisem dobrina
V spremni besedi je Gabriela Babnik med drugim ugotovila, da je v poemi Ljubav reče greva »kar nekaj prevpraševanja: Kako naj se subjekt orientira v perspektivi prihodnosti? Koliko subjekta je sploh še? In kako naj se umesti v raztelešeno telo? Ko se hiperindividualizirani svet oži, ga Nina Dragičević, tudi v jezikovnem smislu, širi; na način zaklinjanj, preklinjanj. Zahtevo po širitvi prostora izpeljuje v staroveški formi. Vzame si, kar je nekoč pripadalo izbranim, hkrati pa pripadnost ruši. Edina možna pripadnost se kaže v obliki ljubav. Ta obstaja kot ideja, ki se izživlja v prostoru današnjosti, prostoru brezizhodnosti.«
Anja Golob je v samozaložbi izdala zbirko da ne da ne bo več prišla da ne bo da me žge da se odganjam, odganja a … Naslov knjige je celotna pesem v zbirki. A ne le ta, pravi v kritiški oceni Aleš Jelenko, »tudi naslovnica je povsem prazna; belina pa lahko včasih pove dovolj, če je le-ta na mestu. In ta zbirka je zagotovo dovolj zgovorna že sama po sebi, da si takšne slogovne in dizajnerske lupinge pač lahko privošči. In če se že tako vrtimo okoli naslova, ne bi bilo prav, če ga v recenziji ne bi napisali v celoti: da ne bo več prišla da ne bo da me žge da se odganjam odganja a ne dorase ne požene korenin ne stebla listov ne zacveti uvene da ne pride več da so vse vse to kar je kar je retuširani plakati dvanajst barv izmozgani ljudje na avtobusih krakajoče ptice zvoki brez terc preosvetljene noči butajoče ob nasipe juter dolgo dolgo prazna dolgo lobanja in da je vse vse to kar je kar je da me žge da več ne pride da ne pride več da ne.
Izgnala sem se iz očetove hiše.
Izgnala sem se iz nje, še preden sem jo dodobra spoznala.
Ta verz je iz Prologa, prve pesmi v nominirani zbirki Izgnana, avtorice Klarise Jovanović. To je njena tretja knjiga poezije. V spremni besedi je Alenka Jovanovski ocenila, da je Izgnana »pesnitev, vendar ne epska: govori o vsem, kar je doživljeno od znotraj, o pristanu, skozi katerega se pomika duša, ki se sama izžene iz arhaične ali poznane kulture. Prevedeno v govorico vidnega in zgodovinskega: tukaj gre za zapuščanje doma.« Pesničin motivni svet je izgnanstvo, je izguba identitete. V knjigi je poleg Prologa in Epiloga osemnajst krajših pesmi.
Tisoč osemdeset stopinj je druga pesniška zbirka Alenke Jovanovski, je družbenokritična in uporna, saj pesnica pravi, da je intimno »politično in obratno, morda pa je le družbeni mit, da sta intimno in družbeno ločena.« Tonja Jelen je v oceni njene zbirke Tisoč osemdeset stopinj o poslanstvu pesmi zapisala: »Ravno pesem lahko kritično opozarja na napake, ki jih brezosebno vsakodnevno povzroča sistem. In tu je lirski subjekt kot ostra opazovalka, ki z geografskega in družbenega obrobja poziva bralca. Nagovarjanje k uporu, skupni drži in branju kljub raznolikim glasovom je nujno. Kajti čeprav je v stiski človek, je za vse težave kriv prav on – diskriminacija žensk v umetnosti in zlaganosti, odtujevanje med ljudmi, nesmotrno ravnanje z odpadki, hinavščina in nepoštenost – to je samo nekaj opazk, ki povzročajo destrukcijo in s tem uničenje sveta, ki bo vsak čas eksplodiral in se razpočil. To tempirano bombo v zbirki stopnjuje samosvoj divji ritem, ki ob koncu verzov opušča vejice, pozivi »Dol s škornji!« in posamezne besede, kot so noge, bosonoga revolucija ter tovariš.«
Vse je v jeziku, pravim.
Vse je v objemu, praviš,
telo je stvar, ki ve in teče pod
jezikom … (iz pesmi Vračajo se taščice)
Lavreatinjo, lavreata bo strokovna žirija razglasila na Večeru poezije z naslovom Ogrlica iz rad (iz istoimenske zbirke Ervina Fritza, letošnjega prejemnika zlatnika poezije). Podelitev Veronikine nagrade, ki znaša 4000 EUR bruto, nagrajenec pa prejme še listino Mestne občine Celje, bo na Starem gradu v Celju v torek, 27. avgusta 2019. Na pesniškem večeru se bodo spomnili 90-letnice rojstva Janeza Menarta. Doslej so Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta, glavni podpornik je Mestna občina Celje, zvesti večletni prijatelj pa družba Riko, prejeli: Iztok Osojnik, Aleš Šteger, Josip Osti, Ciril Zlobec in Marjan Strojan, Milan Jesih, Miklavž Komelj, Milan Dekleva, Erika Vouk, Ivo Svetina, Ervin Fritz, Taja Kramberger in Tone Pavček, Milan Dekleva, Jože Snoj, Andrej Medved, Barbara Korun, Primož Čučnik, Karlo Hmeljak, Petra Kolmančič, Meta Kušar, Ana Makuc, Boris A. Novak in Tone Škrjanec.
Pobudnica, avtorica Veronikine nagrade in organizatorica projekta je Fit media d.o.o.
Utemeljitev strokovne žirije za nominirane zbirke
Klarisa Jovanović: Izgnana (Kud AAC Zrakogled, 2018) – predstavitev Maje Šučur
Klarisa Jovanović je v pesnitev Izgnana spustila izkušnjo samoizgona govorke iz družinske, nacionalne in jezikovne domovine, vsakič znova patriarhalne, jezika pa ni tako zgostila, da med vrsticami ne bi mogla dihati govorkina ambivalenca, ki izhaja iz izgube poprejšnje (dvoumne) varnosti. Na motivni ravni je segla pesnica tako v biblični kot v poganski in ruralni register, preplet pa je nadgradila s pretkanimi onomatopoejskimi intervencijami in premišljeno stopnjevano ritmiko. Njena zarotitvena logika dobrodošlo poveže svet prednikov s sodobnostjo, s čimer avtorica ponovno prevpraša tradicijo epske pesnitve, zmore pa tudi namig na neko boljšo prihodnosti, katere jezik je šele v izumljanju.
Anja Golob: da ne bo več prišla … (Samozaložba, 2019) – predstavitev Maje Šučur
Minimalistično oblikovanje zbirke da ne bo več prišla … Anje Golob z belino provokativno zareže v zavest bralca, ki je soočen z ljubezenskim razhodom in pripadajočo eksistencialno stisko. Presenetljiv sklop pesmi šesti čut v uvodu tokratnega avtoričinega nagovora slikovito postreže z enim od vrhuncev zbirke, v nadaljevanju pretanjene dramaturgije pa se pesniški jezik z razpadom ljubezni – prek verznih prelomov in neučakanega ritma – vse bolj vztrajno samorazkraja, večkrat v domala modernistični, namerni nedodelanosti. Ranljivost, ki se ji odpira golo telo te govorice, priča, da pesnici ne gre za »obzorje zgolj na videz«, temveč da ji gre zares. S tem pa, večkrat nepričakovano, prihaja tudi pomiritev.
Alenka Jovanovski: Tisoč osemdeset stopinj (Center za slovensko književnost, Aleph, 2018) – predstavitev Igorja Divjaka
Zbirka Alenke Jovanovski Tisoč osemdeset stopinj je izjemno celovita, saj združuje tako intimo, kot družbeno kritiko, pesniško vizijo, metaforiko, pogovorni jezik, humor, človekov odnos do narave in seciranje posameznikove čustvene anatomije. Avtorica noče bežati pred ničemer, kar se ji razodeva kot pesniško učinkovito in relevantno, zato razdira okostenele monološke okvire, tako v družbi kot v poeziji, upira se vsakemu zapiranju vase in poezijo razpira večglasju. Kritika neoliberalne družbe je v teh verzih glasnejša kot pri večini drugih slovenskih avtorjev. Pesnica jo v ustvarjalni montaži prepleta z različnimi diskurzi, tudi iz literarne tradicije, toda te pesmi so predvsem dvogovor z današnjim časom, iz avtoričine intime se razpirajo svetu.
Nina Dragičević: Ljubav reče greva (ŠKUC, Lambda, 2019) – predstavitev Igorja Divjaka
Nina Dragičević je pogumno za snov svojega literarnega prvenca vzela popolnoma nepesniško, birokratsko temo in se spopadla s konkretnimi ovirami, ki današnjega umetnika zavirajo v ustvarjalnosti, ter težavami, ki jih danes v boju za dostojno življenje pozna sleherni prekarec. Avtorica pokaže, da za vsem stoji človeška psihologija, želja po nadvladi in onemogočenju drugega. Vseeno pa to tematiko razpre tudi ljubezni, različnim registrom njene govorice. Pesnica, ki je obenem tudi glasbenica, iz zelo banalnih zagat vsakdana, na katere pa lahko gledamo tudi globlje, psihološko, ustvari eksperimentalno simfonijo, katere razgiban ritem poganja neumorna volja do življenja.
Esad Babačić: Odrezani od neba (Goga, 2018) – predstavitev Igorja Divjaka
Esad Babačić tudi v zadnji zbirki izhaja iz poetike, ki se je razvila iz kratkih, udarnih punkovskih parol in ekspresivnih liričnih utrinkov. To je nadgradil v prepoznavno pesniško strukturo, ki se razpira v dvogovor drugemu. Avtor z minimalnimi sredstvi ustvari podobo pesniškega sveta človeka, ki se zaveda svoje majhnosti in nepomembnosti, pa se vseeno poigrava s svojimi lastnimi fantazmami, ki mu kar ne dajo miru. V tem nagovarja slehernika v času, ko se, kot implicira naslov, marsikaj, kar se je zdelo realno, razkriva kot neuresničljiva utopija. Tako kot v prejšnjih zbirkah, je tudi tokrat gonilo Babčićeve poezije želja po svobodi. Ta vedno znova trči ob nepremostljive ovire, toda Babačiću uspeva, da nezmožnost njene uresničitve premaguje z ironijo, ki bralca na več mestih spravi tudi v smeh.
Za več informacij: Jože Volfand, 03 42 66 70, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
Kontakt za predsednika strokovne žirije dr. Igorja Divjaka: 031 367 638, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
Celje, 18. julij 2019
