Nagrajenec 2008: Milan Dekleva za pesniško zbirko Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca
Podelitev Veronikine nagrade, ki jo tradicionalno podeljuje Mestna občina Celje najboljši pesniški zbirki v Sloveniji v preteklem letu, je prava poslastica za sladokusce poezije. Na posebnem pesniškem večeru, kjer odmeva in vabi glas poezije, bo v programu nastopila Vita Mavrič s kvartetom Akord, in sicer z novim projektom »Mandeljni in rozine«, zbirko židovskih – klezmer šansonov.
Na prireditvi bo Fit media podelila tudi Zlatnik poezije 2008.
Znani so nominiranci za Veronikino nagrado 2008, za najboljšo pesniško zbirko leta, ki je izšla v Sloveniji ali v zamejstvu v času od junija 2007 do vključno maja 2008 in jo vsako leto podeljuje Mestna občina Celje. Žirija, v kateri so Marjan Strojan, Matevž Kos in Robert Felix Titan, je nominirala naslednje pesnike oziroma pesniške zbirke:
- Milan Dekleva, Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca (Cankarjeva založba)
- Milan Jesih, Tako rekoč (Študentska založba)
- Cvetka Lipuš, Obleganje sreče (Cankarjeva založba)
- Boris A. Novak, MOM – Mala Osebna Mitologija (Cankarjeva založba)
- Marcello Pottocco, Popravki pesniške zbirke (LUD Literatura)
Med nominiranci sta dva avtorja, ki sta Veronikino nagrado že prejela, in sicer Milan Dekleva in Milan Jesih. Boris A. Novak je bil nominiran že večkrat, novi imeni pa sta Cvetka Lipuš in Marcello Pottocco.
Utemeljitev:
Žirija za Veronikino nagrado 2008, ki smo jo sestavljali Matevž Kos, Robert Titan Felix in Marjan Strojan se je odločila, da letošnjo Veronikino nagrado prejme pesniška zbirka Milana Dekleve Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca?.
Nova pesniška knjiga Milana Dekleve pomeni kristalizacijo avtorjeve, zdaj smemo reči, dolge in pisane pesniške poti. Tudi zbirka Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca? ima dolg naslov, vendar njena vsebina ni dolgovezna, temveč refleksivno izostrena, napisana z občutkom za detajl ter za dramaturgijo bivanjskih položajev upesnjenih predmetnosti in oseb. Središčna lika sta ona in on, popotnika, ki s seboj skušata svet, in s svetom sebe. To so ljubezenske pesmi, ki nastajajo v navzkrižju bližine in daljave, dóma in sveta, porojene iz jesenske zrelosti in pomladne nestrpnosti: »nebo je vse višje, / a najine želje se nočejo posušiti«, je zapisano v pesmi, ki poimenuje omenjeno navzkrižnost sveta. Vélika tema zbirke je minljivost, razvidna iz še včeraj vsakdanje prepričljivosti trenutka, ki pa je danes že podlóžen kontemplativnemu miru in meri, s katero pesnik zunajevropsko duhovno tradicijo sooča z razpoložljivostjo zahodnega sveta.
Lok Deklevove izraznosti se pne od kratkih pesniških refleksij, katerih središčno mesto je živa, koncentrirana pesniška podoba, do metafizične »breztežnosti bivanja... v zatemnitvi kozmičnega središča...« Čudež v Deklevovi liriki se zgodi, kadar oboje hkrati pohiti h koncu pesmi, četudi je ta zapisana v kozmični krog. Njen miselni obseg in pesniški domet sta izrečena v jeziku, ki je v tej knjigi dozorel do polnosti svojih pomenov.
Marjan Strojan,
predsednik žirije